Če bi morali izbrati eno samo jed, po kateri večina ljudi prepozna indijsko kuhinjo, bi bil Butter Chicken skoraj zagotovo pri vrhu seznama. Marsikdo ga naroči že ob prvem obisku indijske restavracije, zanimivo pa je, da njegova zgodba ni stara več stoletij, kot pogosto mislimo.
Butter Chicken oziroma Murgh Makhani je nastal v Delhiju v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegov nastanek je povezan z znamenito restavracijo Moti Mahal, kjer so iskali način, kako porabiti pečenega tandoori piščanca, ki se je čez dan začel sušiti. Namesto da bi ga zavrgli, so ga kuhali v bogati omaki iz masla, paradižnika, smetane in skrbno izbranih začimb. Iz zelo praktične ideje je nastala jed, ki jo danes poznajo skoraj po vsem svetu.
Meni je pri tej zgodbi najbolj všeč nekaj drugega. Danes Butter Chicken velja skoraj za simbol indijske kuhinje, v resnici pa je nastal iz želje, da hrane ne bi metali stran. Ena najbolj slavnih jedi na svetu je torej pravzaprav rezultat iznajdljivosti in spoštovanja do sestavin.
Njegova posebnost ni v pekočini. Prav nasprotno. Butter Chicken je znan po mehki, kremasti omaki, kjer se sladkoba paradižnika, bogat okus masla in dišeče začimbe povežejo v lepo uravnoteženo celoto. Zato ga pogosto priporočamo tudi gostom, ki indijsko hrano poskusijo prvič.
To je hkrati lep primer zmotnega prepričanja, da je vsa indijska hrana zelo pekoča. Indijska kuhinja temelji predvsem na ravnovesju okusov. Pikantnost je le ena od možnosti, ne pa pravilo. V številnih indijskih domovih je celo povsem običajno, da vsak član družine svojo jed prilagodi po svojem okusu – nekdo doda več čilija, drugi ga sploh ne.
Zanimivo je tudi, da Butter Chicken sploh ni ena najstarejših indijskih jedi. Nastal je šele po drugi svetovni vojni, zato je mlajši od številnih receptov, ki se v Indiji prenašajo iz roda v rod že stoletja. Kljub temu je v nekaj desetletjih postal skoraj sinonim za indijsko kulinariko.
Njegova priljubljenost je danes tako velika, da se v Indiji celo prepirajo, kdo ga je pravzaprav izumil. Dve znani restavraciji v Delhiju sta zaradi tega pristali na sodišču, saj obe trdita, da sta prav njuni ustanovitelji ustvarili originalni recept. Redko katera jed se lahko pohvali s tem, da je postala predmet sodnega spora.
Butter Chicken se tradicionalno postreže z basmati rižem ali sveže pečenim naanom, saj je škoda, da bi v skodelici ostala še zadnja žlica omake. Prav ta omaka je pogosto razlog, da se gostje k tej jedi vedno znova vračajo.
Morda je prav v tem njegova skrivnost. Ne skuša biti najbolj pekoča jed na jedilniku, niti najbolj zapletena. Preprosto združi nekaj odličnih sestavin v kombinacijo, ki deluje. In včasih je ravno to dovolj, da jed iz lokalne restavracije v Delhiju postane svetovna klasika.