Ghee je vrsta prekuhanega masla, ki se uporablja predvsem v indijski kuhinji. Njegove dobrodejne učinke so poznale že naše babice, ki so ga uporabljale pri črevesnih težavah. Prečiščeno maslo ne vsebuje laktoze, zato je primerno tudi za ljudi z laktozno intoleranco. Dobite ga v specializiranih trgovinah z azijsko in zdravo hrano, lahko pa ga naredite tudi sami. 

V ponev denite 450 g nesoljenega surovega masla in ga raztopite pri nizki temperaturi. Ko se maslo raztopi, temperaturo malce povišajte. Peno, ki nastaja na površini masla, sproti odstranjujte z leseno žlico. Maslo kuhajte toliko časa, da na površje priplava čista maščoba, trdni delci pa potonejo na dno. 

Ponev takoj odstavite s štedilnika in prečiščeno maščobo z zajemalko prelijte v čist steklen kozarec z navojnim pokrovčkom ali pa ga precedite skozi zelo fino cedilo. Usedlino z dna zavrzite. Prečiščeno maslo ima daljši rok trajanja kot surovo in ga lahko hranite v hladilniku nekaj mesecev, v zamrzovalniku tudi do leto dni. 

Maslo lahko aromatizirate z različnimi začimbami (ingver, paprika v prahu, kumina …), ki jih maslu dodate na začetku kuhanja. Uporabno je predvsem za hitro praženje pri visokih temperaturah, sicer pa ga uporabljamo enako kot surovo maslo – za peko peciva ali kot namaz. 

Na severu Indije uporabljajo več mesa: od piščanca (denimo tandoori) do jagnjetine in mesnih kebabov. Prav tako tam uživajo tudi več mlečnih izdelkov. Na jugu bomo našli več zelenjave, leče in riža ter rib, rakov in morskih sadežev. Večina jedi je pripravljena na kokosovi masti, postrežena s curryjem in začinjena z okusnim tamarindom.  

Regionalno lahko indijsko kuhinjo razdelimo še na vzhodno in zahodno. Na vzhodu je veliko "pašt" oziroma omak, ki se prelijejo čez riž, testenine in zelenjavo. Poleg curryjeve omake so tu še čilijeva omaka, omaka iz kokosa, kumine in različnih vrst gorčice.  

Na zahodu Indije uživajo več zelenjave, jedi so tipično bolj sladke. Poleg riža in rib na krožniku ne bo manjkal kokos. Od začimb poleg čilija in curryja uporabljajo še kumino in kardamom, ingver, kurkumo, cimet in ingver. 

Indija ni le geografija ali zgodovina. Ni zgolj nacija, država ali košček zemlje. Je nekaj več: je metafora, poezija, nekaj nevidnega in vendar oprijemljivega. Energetsko polje s posebno vibracijo, ki je nima nobena druga dežela na svetu. 

Tisoče ljudi je v skoraj deset tisoč letih na njenih tleh iskalo in doseglo končno razsvetljenje. Njihova vibracija je še vedno živa, njihov vpliv se čuti v zraku, potrebujete le sposobnost zaznavanja nevidnega, ki obdaja to deželo. Če jo boste obiskali z nekaj meditativnega uma, boste prišli v stik z nevidnim. 

Indijska kuhinja ne temelji samo na dobro poznanih curryju in piščancu, temveč v njej najdemo veliko več: od brezmesnih do mesnih specialitet. Ker vsebuje veliko zelenjave, velja za uravnoteženo in zdravo prehrano, posebnost pa ji vsekakor dajejo različne arome, ki so za evropsko oko in nos lahko prava eksotika. V indijski kuhinji boste zagotovo našli bogato kulturno izročilo, vsak pa bo našel tudi okus, ki mu ustreza, in različne stopnje pikantnosti.  

Za indijsko kulinariko je značilno, da se na enem krožniku znajdejo jedi iz različnih prehranskih kategorij, od beljakovin do ogljikovih hidratov in balastnih snovi. Tipičen primer je thali, ki se ga navadno postreže na okroglem pladnju in poleg riža vsebuje preliv iz leče dhal; temu je dodana zelenjava, kruh ali popečen kreker in jogurt ter razne omake ali chutney. Kot veleva tradicija, bi morali to hrano jesti s prsti, seveda pa vam bodo v indijskih restavracijah postregli z zahodnjaškim priborom. 

Čudovita plaža v Mumbaju je bila pokrita s smetmi. Pred tem je bila rojstni kraj morskih zelenkastih želv. Zaradi smeti so se te morale preseliti v druge regije. Moški po imenu Afroz Shah je nekega dne prišel na to plažo in jo začel čistiti, kmalu so se mu pridružili prostovoljci. Skupaj so nabrali več kot 5000 kosov smeti, OZN pa je projekt označil kot “največji projekt čiščenja plaže”. To pomlad so se želve vrnile na plažo.